Fasadne obloge

Pri izgradnji fasade je zelo pomembna tudi izbira pravilne fasadne obloge, saj je ta plast nekakšen vmesni člen med fasadno izolacijo in naravo. In glede na karakteristike same obloge je odvisno kakšne lastnosti bo fasada imela in kakšno bivalno ugodje bo omogočala.  Fasadna obloga zaključna plast vsake fasade, ki ščiti zunanje stene pred različnimi vplivi iz okolja. Izpostavljena je številnim temperaturnim in mehanskim obremenitvam, moč katerih je odvisna od letnega časa v katerem pojav opazujemo. Niso vse fasadne obloge primerne za vse fasadne sisteme, zato moramo pri odločanju za fasadno oblogo paziti tudi na to da je obloga skladna z nameščenim fasadnim sistemom.

Glede na način pritrditve na steno, delimo fasadne obloge na vidno in nevidno pritrjene. Nevidno se pritrjuje obloge z lepljenjem in z nameščanjem specialnih nevidnih sider in vijakov. Vidno pritrjevanje pa izvedemo z namenskimi sponkami in vijaki vidnimi na zunanji strani stene.

V osnovi fasadne obloge delimo v dve skupini:

 

Prevleke

V prevleke spadajo razni ometi, ki so kompozitna gradiva, kateri vsebujejo vodo, razna mineralna polnila in veziva. Ločimo naslednje omete:

  • apneni ometi
  • apneno-cementni ometi
  • cementni ometi
  • akrilni ometi
  • silikonski ometi
  • silikonsko-silikatni ometi
  • silikatni ometi

 

Obloge

Med obloge spadajo vsi naravni in umetni materiali, katere lahko uporabimo pri oblaganju fasad. Glede na material iz katerega je obloga izdelana jih delimo v naslednje skupine:

  • lesene obloge (obloge iz masivnega lesa)
  • kovinske obloge (alucobond)
  • keramične obloge( granitokeramika)
  • opečne obloge (klinkerji)
  • kamnite obloge (naravni kamen)
  • steklene obloge (steklo)
  • obloge iz mineralnih kompozitov (silikatna opeka)
  • obloge iz umetnih snovi (kerrock)


 

Ali ste vedeli?


 
Opečno zidana stanovanjska hiša, brez fasadnega sloja kvadrature 250 m2 v eni kurilni sezoni porabi več kot 35 kWh potrebne energije za ogrevanje oziroma več kot 4500 litrov kurilnega olja.
 
V kolikor hišo obdamo z 15 centimetrov debelim slojem toplotne izolacije potrebuje ista hiša v enakem obdobju za ogrevanje le še dobrih 7 kWh energije, kar je ekvivalentno dobrim 1000 litrom kurilnega olja.
 
S kvalitetno narejeno fasado lahko tako pri ogrevanju kar v eni sezoni privarčujemo do 80% vseh stroškov nastalih z ogrevanjem hiše.