Fasaderstvo

Barvita lesena fasada Fasada iz kamna Oblaganje s steklenimi ploščami

V gradbeništvu ima fasaderstvo pomembno vlogo, saj poleg zaščite daje objektu tudi zaključno podobo. Zgodovina fasaderstva sega na sam začetek gradnje objektov. Na samem začetku se gradbeni mojstri najbrž niso pretirano ukvarjali z zunanjo podobo objekta. Kmalu pa so se pojavile potrebe po izstopanju. Še zlasti vladarji in verski voditelji so želeli, da njihova domovanja in svetišča izstopajo od ostalih objektov. S tem pa se je razvilo tudi fasaderstvo kot samostojna panoga gradbeništva. V preteklosti so kot fasaderji sodelovali umetniki, kiparji, ki so s svojimi stvaritvami dajali končen izgled svetišču, palači in drugim pomembnim objektom.  V zadnjih desetletjih se fasaderstvo posveča poleg izgleda tudi zaščiti objekta pred vremenskimi vplivi in še posebej toplotni izolaciji objekta. S porastom cen energije se fasaderstvo osredotoča na toplotno izolacijo fasade, ki je postala pomembnejša od videza objekta. Pravilno izvedena fasada pomeni tudi boljšo funkcionalnost objekta, nižje stroške vzdrževanja, daljšo življenjsko dobo. Fasaderstvo tako dobiva na vse večji veljavi tudi pri varčni rabi energije. Vsekakor videz objekta še vedno ostaja zelo pomemben,  še zlasti za lastnika, ki mu je galerija fasade v veliko pomoč pri izbiri in umestitvi objekta v prostor.

Ali ste vedeli?


 
Opečno zidana stanovanjska hiša, brez fasadnega sloja kvadrature 250 m2 v eni kurilni sezoni porabi več kot 35 kWh potrebne energije za ogrevanje oziroma več kot 4500 litrov kurilnega olja.
 
V kolikor hišo obdamo z 15 centimetrov debelim slojem toplotne izolacije potrebuje ista hiša v enakem obdobju za ogrevanje le še dobrih 7 kWh energije, kar je ekvivalentno dobrim 1000 litrom kurilnega olja.
 
S kvalitetno narejeno fasado lahko tako pri ogrevanju kar v eni sezoni privarčujemo do 80% vseh stroškov nastalih z ogrevanjem hiše.