Cena fasade na kvadratni meter – kaj jo določa?

Ko kupujemo in nameščamo novo fasado, je velikokrat kriterij, po katerem se odločamo, cena fasade. M2 (kvadratni meter) fasade lahko stane precej različno, pri določanju cene pa moramo upoštevati nekatere dejavnike, ki jih predstavljamo v besedilu, ki je pred vami.

Najbolj je cena fasade na kvadratni meter odvisna od tega, kateri material si izberemo za izdelavo. Pri nas se v glavnem uporabljajo trije: stiropor ozirom polistiren, stiropor z dodatkom grafita in kamena oziroma mineralna volna.

cena fasade na kvadratni meter

Najcenejše od vseh treh vrst so stiroporne plošče (plošče iz EPS – spenjenega polistirena). Običajno so debele od 10 do 20 centimetrov in so od plošč iz najdražjega materiala, kamene volne, cenejše za okrog 30 odstotkov. Prednost stiropornih plošč je v tem, da se ne stiskajo in ne posedajo, ne spreminjajo svoje homogenosti in ne trohnijo. Kakšna je cena fasade? M2 (kvadratni meter) stiropornih fasadnih plošč stane nekje od 33 do 40 evrov, odvisno od debeline plošč, ki jo izberemo. Toplotna prevodnost stiropornih plošč je okrog 0,040 W/mK.

Nekoliko višja bo cena fasade na kvadratni meter, če izberemo stiroporne plošče z dodatkom grafita. Te so z vidika toplotne izolacije tudi nekoliko boljše kot plošče, ki so izdelane samo iz stiropora. Toplotna prevodnost tega materiala je 0,040 W/mK. Pri uporabi grafitnega stiropora je cena fasade na kvadratni meter prav tako odvisna od debeline – za kvadratni meter 12 centimetrske plošče boste odšteli približno 36 evrov, za debelino 15 centimetrov 40 evrov, za 20 centimetrov pa približno 50 evrov.

Najdražja med izbirami pa je kamena volna. Toplotna prevodnost plošč iz kamene oziroma mineralne volne je zelo podobna kot pri tistih iz stiropora (znaša 0,036 W/mK), vendar ima še številne druge prednosti. Zelo dobro izolira zvok, se ne poseda, je negorljiva in s svojo paroprepustnostjo omogoča fasadi, da diha. Odvisno od debeline plošč (12, 15 ali 20 centimetrov) boste za kvadratni meter plačali od 45 do 57 evrov.

Cena fasade (m2) lahko pade zaradi Eko sklada

Če se fasado na svoji starejši večstanovanjski stavbi odločite narediti na način, ki je okolju prijazen oziroma trajnosten, lahko za to pridobite nepovratna sredstva eko sklada, s katerimi si pokrijete določen delež stroškov fasadiranja. V letu 2018 velja javni poziv, s pomočjo katerega želijo povečati energetsko učinkovitost starejših večstanovanjskih stavb, torej stavb s tremi ali več stanovanj v Republiki Sloveniji. Nepovratna finančna sredstva Eko sklada so mišljena kot pomoč pri novih investicijah v to, da se starejše večstanovanjske stavbe naredi bolj energetsko učinkovite in s tem denarnici ter okolju bolj prijazne.

Na razpis za pridobivanje nepovratnih finančnih sredstev Eko sklada se lahko prijavijo tisti, ki izpolnjujejo določene pogoje: fasadni sistem, ki ga želijo vgraditi, mora imeti najmanj 18 centimetrov toplotne izolacije, toplotna prevodnost izolacije pa lahko v tem primeru znaša 0,045 W/mK ali manj. V primeru, da je razmerje med debelino in prevodnostjo toplotne izolacije, oziroma njena toplotna prehodnost, 0,250 W/m2K ali manj. Enako razmerje mora biti tudi v primeru toplotne izolacije iz naravnih materialov.

Pri fasadnih ploščah iz stiropora z dodatkom grafita je toplotna prevodnost izolacije 0,032 W/mK, kar pomeni, da ni potrebna toplotna izolacija v debelini 18 centimetrov, temveč lahko že za 12 centimetrov debelo fasado pridobite nepovratna sredstva Eko sklada.

Če za nepovratna sredstva Eko sklada zaprosi občan, ki je socialno šibek (to pomeni, da je bil v času oddaje vloge upravičen do redne denarne socialne pomoči), mu lahko Eko sklad krije 100% stroškov glede na to, kolikšen delež financiranja naložbe bi moral kriti sam.

Drugi vplivi

Kaj še lahko vpliva na to, kakšna je cena fasade na kvadratni meter? Poleg plošč za namestitev fasade potrebujemo še nekatere druge materiale. Vsako ploščo je treba na površino prilepiti s posebnim lepilom – cene tega nihajo med različnimi vrstami lepila in seveda med ponudniki. Če je fasada debelejša od 20 centimetrov, jo je treba sproti pritrjevati s sidri. Sledi plast elastične malte in armirana mrežica. Različne mrežice imajo različno ceno. Na mrežico izvajalec nanese še eno plast elastične malte, nato prednamaz in končno zaključni dekorativni omet. cena fasade na kvadratni meter je seveda odvisna tudi od tega, koga boste izbrali, da vam bo izdelal fasado.

Na kratko torej: ko izbiramo fasado, je potrebno pri ceni upoštevati nekaj različnih dejavnikov. Najpomembnejši je material fasadnih plošč. Če bo naša fasada ustrezala določenim zahtevam, lahko zaprosimo za nepovratna sredstva Eko sklada. Nazadnje pa na ceno vpliva tudi izbira izvajalca in drugih dodatkov, ki jih potrebujemo za gradnjo.

Ali ste vedeli?


 
Opečno zidana stanovanjska hiša, brez fasadnega sloja kvadrature 250 m2 v eni kurilni sezoni porabi več kot 35 kWh potrebne energije za ogrevanje oziroma več kot 4500 litrov kurilnega olja.
 
V kolikor hišo obdamo z 15 centimetrov debelim slojem toplotne izolacije potrebuje ista hiša v enakem obdobju za ogrevanje le še dobrih 7 kWh energije, kar je ekvivalentno dobrim 1000 litrom kurilnega olja.
 
S kvalitetno narejeno fasado lahko tako pri ogrevanju kar v eni sezoni privarčujemo do 80% vseh stroškov nastalih z ogrevanjem hiše.